4.07.2007 | avtor: texasb
pripravlja povzetek glavnih dogodkov od zadnjega javljanja.
Konec tedna smo se razdelili v tri skupine:
Tretjo skupino smo sestavljali Sajz, Davidin jaz. Cilj – Chopicalqui
normal route (jugozahodni greben).
Tukaj trenutno vlada pravo Andsko poletje – brez oblacka, samo sonce naziga.
Od doma smo odsli ze v soboto zjutraj. Najeli smo mladega zelenega
nosaca, ki nas je po ovinkih pripeljal do morenskega tabora pod
Chopijem (4.900m) nad dolino Llanganuco. Postavili smo sotor in se
nazrli prazenega riza (Sajz obvlada!).
Popoldne smo spakirali tezke nahrbtnike in urezali
cez ledenik na sedlo med Chopijem in Huascaranom, kjer smo postavili
tabor 1 (5.600m). Napili smo se zupe in caja in sli spat. Ob 4h
zjutraj smo ze skripali z derezami proti grebenu. Ob soncnem vzhodu,
ko je po jasni noci posteno nohtalo, smo ze lezli strmo po tu in tam
izpostavljenem grebenu. Sonce in njegovo toploto smo ujeli sele tik
pod vrhom. Ob 10.30, po tem, ko smo uspesno preckali nekaj zoprnih
razpok in prelisicili kaksen serak, smo prisopihali na vrh ( 6.354m).
Razmere so bile res enkratne. Trd sneg, super vreme, le malo vetra,…
Na vrhu smo malo polezavali in se fotkali. Nikamor se nam ni mudilo.
Sestop je potekal previdno, po dveh abzajlih in nekaj zihranja smo
prisli v dveh urah do enke, malo pocivali, spakirali in se spravili do
morenskega tabora. Ker se nam ni mikamor mudilo, smo se odlocili se
enkrat prespati na 4.900m. Skuhali smo vecerjo, se zajebavali in dobre
volje za 12 ur zaprli oci. Naslednji dan smo le se pospravili in s
tezkimi nahrbtniki brez porterja odracali v dolino. Malo smo se
pogajali s taxisti, doziveli adrenalinsko voznjo s colectivom in
zgodaj popoldne v torek prisli nazaj v Huaraz.
Uspeh smo dodobra zalili, danes pa celimo rane…
Za vse firbce v Sloveniji naj povem, da se se vedno vsi pocutimo
super.
Lep pozdrav vsem,
Branko
Upamo, da bo
